Skozi večletno prakso opažam, da je 80 do 90 % kroničnim bolečinam vzrok senzorno-motorična amnezije (SMA). To je stanje, v katerem senzorno-motorični nevroni cerebralnega korteksa izgubijo del sposobnosti zaznavanja in nadzora skeletnih mišic.   Senzorno-motorična amnezija ne nastane niti kot organska lezija v cerebralnem corteksu niti kot vidna poškodba mišično-skeletnega sistema. Pojavlja se kot funkcionalni primanjkljaj, ko se sposobnost cerebralnega korteksa za nadzor kontrakcij skeletnih mišic prenese v subkortikalne senzorno motorne povratne zanke. Te kronično ukazujejo dvig mišičnega tonusa nad realno potrebno raven v pretekosti sprogramirani ravni v 10 %, 30 %, 60 % tonusa. Hkrati pa cerebralni korteks v ustreznem razmerju izgubi zmožnost sprostitve teh mišičnih skupin, ki so v stanju SMA. Takim mišičnim skupinam tonus lahko zavestno dvigujemo, ne moremo pa jih sprostiti - znižati tonusa pod raven, ki jo določa subkortikalna senzorno povratna zanka. Tega se neposredno ne zavedamo, čeprav čutimo posledice povišanega povprečnega tonusa.

Vsake toliko so obujeni nekateri pozabljeni terapevtski načini, ker jim je duh časa naklonjen in so človekovi naravi v pomoč.

AEQ klinična somatika uči samozavedanja, opazovanja in čutenja našega gibanja,presoje lastnih odločitev in dejanj. Povrne zmožnost našega nadzora nad mišicami,telesom, voljo in mišljenjem. Uvod v boljše življenje pa se začne prav z zavedanjem,kako deluje naš živčno-mišični sistem. Ko mišice sproščamo, sproščamo tudi stres. Svoje doumevanje vpliva klinične somatike na prehrano, na svoje zdravje sploh opisuje takole:

Ivana Buble je pričela z učenjem AEQ klinične somatike zaradi močne skolioze. Skozi povečanje občutka skozi svoje telo in kontrole nad mišicami je spoznala in dosegla še veliko več kot bistveno zmanjšanje nepravilne ukrivljenosti hrbtenice. Svoje doumevanje vpliva klinične somatike na prehrano, na svoje zdravje sploh opisuje takole:

Da bi vam podrobno razložila, kako se je Aleš Ernst srečal s klinično somatiko, kdaj in zakaj, bi vzela dragocen prostor za vse to, kar mi je povedal na tokratnem Zajtrku – ima pa vse napisano na spletni strani (aeq.si), tako da ne boste prikrajšani.

  Skupaj z njegovo ženo Vesno smo namreč sedeli skoraj štiri ure. Prikovana, malce zategnjena, kot je opazil Aleš, sem poslušala modrosti, ki jih morda vsi v nekem pradelčku sebe poznamo, a niso tukaj in zdaj, ker nas tempo življenja odmika daleč stran od nas samih. Od osnov. Od gibanja. Od mehkobe gibanja in užitkov v njem. Ne, ker ne zmoremo, ampak ker smo se nekje na poti nehali učiti. Ne znamo upočasniti. Tule je zapisanih nekaj krepkih resnic o našem drvenju skozi življenje.